Preteklo soboto, 27. maja, smo se v sklopu družinskih izletov podali na spominski izlet za Mateja Užmaha-Soškega na Klemenčo jamo.
Skupina 11 odraslih in treh malo mlajših planincev se je zjutraj ob 7. uri odpravila iz Gorice pri Slivnici proti Logarski dolini. Ker je bil tokrat čas naš zaveznik, smo si v Lučah lahko privoščili postanek z jutranjo kavico, nato pa smo se odpravili v Logarsko dolino, natančneje do doma Na razpotju, od koder smo se odpravili proti koči na Klemenči jami.
Pot nam ni predstavljala težav, prav tako nas je sonce prijetno grelo, zato nam je kratka ohladitev v tunelu že skoraj prijala. Med potjo nas je nekaj časa spremljal reševalni helikopter, ki je bil del reševalne vaje gorskih reševalcev. Ob tej priliki smo obnovili znanje iz planinske šole, in sicer simboliziranja reševalcem v helikopterju v primeru potrebne pomoči. Če pomoč helikopterja potrebujemo, stegnemo roki nad glavo in jih rahlo nagnemo vsako v svojo smer, s čimer tvorimo obliko črke Y (Yes). Ugotovitev, kako helikopterski ekipi sporočimo, da pomoči ne potrebujemo, pa prepuščamo vam. Lahko nam pravilni odgovor sporočite v komentarjih. :P
Pri obeležju, ki nas opominja na nesrečo izpred mnogih let, smo za nekaj trenutkov postali, položili vrtnico, prav tako pa je zazvenela planinska pesem Tri planike. Kočo smo dosegli skoraj v vodniškem času, tam pa je sledil daljši odmor za malico oziroma kosilo ter “martinčkanje” na soncu. Del udeležencev si je še ogledal največji macesen v Sloveniji, ter se na lastni objem prepričal o njegovem velikem obsegu.
Sledil je sestop po drugi poti do Doma planincev, od koder smo se novih doživetij in znanja polni vrnili domov.