SPP od Golakov naprej planinci našega društva že nekaj let sistematično obdelujemo. Letošnji del iz Senožeč naprej, nam je naredil kar nekaj logističnih težav, ki pa smo jih uspešno rešili, na dan izleta pa je zbolela še vodnica, ki je bila izbrana za vodenje te ture. Nini želimo čimprejšno ozdravitev, vodenje pa je prevzel Luka. Na izhodišču pa nastopi še ena težava, tudi to smo rešili z pomočjo prodajalca trgovine Kea, ki nas je napotil do jutranje kavice. Medtem pa so vozniki premeščali svoja vozila na ciljno točko. Ko smo bili vsi ponovno zbrani , smo odrinili na pot. Po SPP smo se skozi naselje podali proti Vremščici. Že takoj nad naseljem smo zagrizli v klanec po bukovem gozdu, ki nam je pognal kri po žilah in dvignil temperaturo.
Vrh nas je pričakal z vetrom (v laseh, tisti ki jih imajo), in nas po grebenu pognal do cerkvice Sv. Urbana, kjer smo v zavetrju iz naših nahrbtnikov potegnili naše dobrote (hrana iz nahrbtnika in malica je najlepši del ture). Po počitku jo mahnemo nazaj po grebenu, pri vpisni skrinjici se vpišemo, napravimo eno gasilsko, in že nadaljujemo proti Bukovem vrhu, kjer srečamo mlade planince iz PD Domžale, pri malici v zavetrju. V nadaljevanju poti se spuščamo v dolino, in kaj kmalu se ponovno slačimo, kajti vetra v nižjem delu ni. Po požarnih cestah se spuščamo proti letališču prečkamo železniško progo, in pred nami je praktično ravninski del poti do današnjega cilja. Športno letališče prečkamo ob robu vzletno pristajalne steze, in predvidevali smo da verjetno niso samo zaradi nas ustavili pristajanje letal.
Kmalu pa se pred nami pojavi ta največja udorna jama – Škocjanske jame in z razgledišča smo občudovali to naravno lepoto. Medtem ko skupina počiva, se vozniki zopet podajo, po prevozna sredstva. In če na kratko povzamem mnenje udeležencev, bilo je ravno prav, lepa tura, imeli smo se lepo… naj tako tudi ostane. Vidimo se na naslednji turi, ki bo kmalu.
Foto utrinki najdete v naši galeriji pod naslovom 20190316_Vremscica.
Zapis pripravil Silvo