… da bi odpihnili nizko oblačnost, ki nas je spremljala celo potepanje od Cola do Abrama.
Razgleda tako ni bilo niti na naši najvišji točki – na razglednem stolpu na Javorniku (1240 m), smo pa lahko ta del Slovenske planinske poti spoznavali bolj osredotočeni na korak. Ta je je bil na začetku še zelo smel, tudi do Podkraja je še šlo, do Abrama pa je 10 makadamskih kilometrov zahtevalo svoje dve monotoni uri, ki smo si jih krajšali s klepetom – v družbi, na koncu pa že tudi bolj sami s sabo. In pri Abramu smo ga dočakali. Ne, ne, ne razgled, ampak medveda, ki je kazal razveseljivo več življenja kot poleti.
Nekaj utrinkov pa lahko najdete v naši galeriji.
NGP