Že tradicionalno smo se ob kulturnem prazniku podali na pot, povezano s kulturo. Tokrat nas je
gostila s kulturno dediščino bogata Planina pri Sevnici.
V soboto, 10. 2., se nas je na Planino iz Paridola podalo 18 pohodnikov. Mahnili smo jo po dolini do
Vikija, potem pa po kolovozu do Slatine in preko Zamšleka, kjer nas je pričakal odprt pogled do
Planine in širše. Nadaljevali smo skozi Tajhte, z Gračnice pa po stari cesti do našega cilja. Bili smo hitri
in v dobrih dveh urah prišli v trg, kakor domačini še vedno tečejo osrednjemu delu kraja (trške
pravice je sicer Planina dobila že leta 1345 – slabih 40 let pred Šentjurjem). Tako smo odšli po razgled
še na grad pa do turške lipe, od tam pa jo mimo stare šole mahnili proti prenovljeni šoli, kjer je bila
ob 11. uri proslava ob pohodu XIV. divizije preko Planine.
Pod vtisom proslave smo se podali še do muzeja NOB Kozjansko žari, ogledali pa smo si tudi
Etnološko zbirko Šmid. Sledil je kratek postanek v kavarni As, potem pa smo se okrepljeni podali na
Sveti Križ in z njega preko Lipe do Lok, kjer smo imeli dogovorjen prevoz. Tako smo tudi ušli dežju in
pohod zadovoljno končali v zgodnjih popoldanskih urah (nekaj utrinkov).
Za konec morda še zanimivost, ki je med pohodniki najbolj odzvanjala – na Planini so igrali tenis že v
začetku 20. stoletja – igrišče pa imeli na samem grajskem dvorišču. Dejavnost je zabeležil lokalni
orožnik Alfonz Jurše, ki se je v prostem času ukvarjal s fotografijo. Ni kaj, Planinčani so bili vselej v
koraku s časom, sploh če vemo, da velja za 1. teniško igrišče v Sloveniji travnato igrišče, ki ga je
postavil na Visokem pisatelj Ivan Tavčar leta 1897.
Nina GP