Planinsko šolsko leto smo začeli z družinskim izletom na Zelenico. In čeprav je bila sobota deževna in mrzla, ki je klicala bolj po nedeljski odpovedi kot napovedi, se nismo pustili ustaviti in se nas je planinsko-slivniška trideseterica v nedeljo z dodatnimi nahrbtniki rezervnih oblačil za komplet preoblačenje podala proti Gorenjski.
Pisana planinsko-slivniška druščina pred Domom pri izviru ZavršniceNič kaj obetaven ni bil pogled iz avtobusa. Še na Ljubelju smo se spomnili na legendarnega Palčka Smuka in njegovo meglo, da bi jo lahko rezal. No, ampak deževalo pa ni. In po poldrugi uri hoje so se megle malo pred Zelenico že začele preganjati, kar je bil dober znak, da bo prišlo do spremembe. In je prišlo, in to do boljše. Na Zelenici so se oblaki dvignili že toliko, da smo videli okoliško rastje (vrhov žal ne), pri Domu pri izviru Završnice pa je sonce že prav pogumno pokazalo svoj žar. Z njegovo pomočjo je bila sicer dolg(očasn)a pot v dolino Završnice tudi malo manj naporna. Sam pohod nam je vzel 4 ure časa, a tudi vožnja na Gorenjsko in z nje je bila dolga, tako smo morali del finala v odbojki spremljati še žal na radiu v avtobusu, ko smo prijetno utrujeni popadali po sedežih.
Spet pa se nam je potrdila že stara misel, da če čakamo le na lepo vremensko napoved za hribe, bomo le redko tam. Mi nismo čakali, dodatni nahrbtniki z rezervnimi oblačili pa so ostali tudi nedotaknjeni.
Nekaj utrinkov tega dne pa spet lahko najdete v naši galeriji, kjer smo na fotografije nalepili logo Slovenija planinari, ki nas pri delovanju podpira.
