V bližnji in daljni okolici Šentruperta na Dolenjskem najdemo nam nenavadna krajevna imena, kot so Žalostna Gora, Vesela Gora, Nebesa, Koromandija, nedaleč vstran Pijana Gora pa verjetno bi našli še kakšno.
Današnjo pot ki smo jo prehodili je Steklasova pot, ki je poimenovana po prof. Ivanu Steklasi, ki je z svojim delom Župnija Šent Rupert na Dolenjskem zapustil neprecenljiv vir informacije o samem kraju.
Krožna pot okoli Šentruperta je dolga približno 20 km, nas vodi po gričih okoli samega kraja, in dobro speljana po gozdovih, makadamskih cestah, najde se tudi nekaj makadama, in najvišja točka poti je 602m na Nebesih. Ob poti so se bohotili vinogradi in zidanice, razglede proti jugu so kvarile meglice, pa kljub vsemu je pogled segel do Gorjancev, Snežnik pa se je že skrival v meglicah, proti severu pa so bili čudoviti razgledi, čeprav omejeni.
Na pot smo se odpravili kar iz središča kraja. Pot nas je najprej vodila čez travnik in nato ob križevem potu na Veselo Goro. Od tu čez Ostrež, Koromandijo in Okrog do Sv. Barbare, kjer smo v zavetrju kmečkega turizma iz nahrbtnikov potegnili naše priboljške, ki so ob kuhančku še bolje teknili.
Nadaljevali smo pot na Nebesa, ki je bil tudi najvišji vrh današnje poti. Veter ki je zapihal čez greben nas je prisilil v nadaljevanje poti. Tu na Nebesih imajo svoje odskočišče tudi zmajarji. Mimo Sv. Duha, Hrastno in Toplejek, pa smo se vrnili na izhodišče.
Naj omenim, da imajo tu v Šentrupertu tudi muzej kozolcev, ki si ga nismo ogledali, pa naj ostane še za kdaj drugič.
Nekaj utrinkov pa si poglejte tukaj.
S.U.