Tura, ki je zaradi dežja ostala na dolgu še iz pomladi, se je v jesenskih pozno popoldanskih barvah pokazala še lepša. Četica kolesark in kolesarjev je s kolesi osvojila klopci Turnče in Col, še prej pa nabrala moči na prijazni Kozjanski domačiji.
Kolesarski štart je bil v Paridolu. Za zagrevanje smo prevozili obnovljeno cesto skozi Jelce, ki nas je ves čas v rahlem vzponu, skozi ovinke in z vse lepšimi razgledi na Kozjansko, pripeljala do Kozjanske domačije. Tam smo srečali domači planinki in taborski kuharici, Martino in Darinko. Po prisrčnem sprejemu domačih, Andrejinem okrepčilu in ogledu zanimive Kozjanske domačije; seveda potem, ko smo odtisnili žige Slovenske turno kolesarske poti (STKP) v dnevnike in polovili ribice, nas je samo še nekaj vrtljajev pedal ločilo od prve klopce na Turnčah.
Po razgledovanju in obveznem fotografiranju na klopci smo nadaljevali po markirani poti S klopce na klopco proti naslednjemu cilju – klopci na Colu. Še prej je večina ugotovila, da je prenašanje kolesa skozi Pekel prav peklensko, nekaterim pa je bilo v pravo zabavo. Do naslednje klopce nas je ločil samo še en dooooolg vzpon, nekaj potenja, spodbudnih besed…in ujeli smo najlepši sončni zahod. Sledil je samo še spust na cilj…in prijetno nadaljevanje večera ob pečenem kostanju.
Več v fotogaleriji.
S.J.