… nazaj na kraj zločina … Na Jezersko – kraj mnogih spominov, starih in novih. Na Jezerskem smo namreč taborili točno pred desetimi leti. To je bil moj prvi planinski tabor. V živo se ga spominjam – vseh tur, iger, udeležencev (takrat smo taborili še s PD Luče), vodstva, vremena … Kaj se je od takrat spremenilo? Ne kaj dosti, razen tega, da smo se vsi malce postarali. In da je večina letošnjega vodstva takrat še z mlečnimi zobmi brezglavo tekala po taboru, letos pa odgovorno vodila 60 mladih planincev skozi čudovit hribovski teden med 24. junijem in 1. julijem.
Ob tem datumu verjetno vsak pomisli: “U, to je bil pa ja najbolj deževen teden v tem poletju?!” Ja, verjetno smo res izmenam iz Savinjskega meddruštvenega odbora, ki so prišle taborit na isti kraj v tednih za nami, pobrali vse zaloge dežja. Ampak kljub temu pa plavanje v taboru in Atlantisu ni bil edini šport, s katerim smo se ukvarjali čez teden. Čas med eno in drugo nevihto, ali pa celo brez nevihtno dopoldne ali popoldne, smo izkoristili za igranje odbojke, nogometa, boja med dvema ognjema, celo tekmovanje v hitrostnem spusti jadrnic smo imeli. Tudi poligon pogube lahko štejemo med športe, katerim smo se posvetili med tednom. Nenazadnje pa je kljub slabim vremenskim razmeram velik del tabora zaznamovalo planinstvo – kakopak, saj smo bili vendar na planinskem taboru! V ponedeljek smo bili na Češki koči (1542 m), od koder so se starejši udeleženci po Slovenski poti povzpeli še do Kranjske koče na Ledinah (1700 m). Tudi torek je bil planinski, saj smo tako Medvedov bataljon, kot tudi Divje mačke usvojili Goli vrh (1787 m) in za las ušli nevihti. Sredino brez deževno dopoldne smo izkoristili za orientacijsko tekmovanje, ki se je za nekatere skupine spremenila v beg pred nevihto. Petek nam je zopet postregel s krasnim razgledom, in sicer smo ga občudovali z vetrovnega Pristavškega Storžiča (1759 m). Toliko o športu.
… pa še malo časa za kulturo in izobraževanje. Tudi tega je bilo kar nekaj. Izvedli smo predavanja iz planinske šole in se poučili o prvi pomoči, vremenu, orientaciji, varstvu narave in še čem. Tudi o tem, kako se premikajo in prehranjujejo polži, katerih smo zaradi vremena nemalo gostili v taboru. Ob ogledu Jezerskega smo občudovali lepote narave in znamenitosti, kot so Jenkova kasarna, kjer smo si ogledali muzej, noge pa smo pretegnili tudi do izvira Jezerske slatine. 25. junija smo zjutraj z zastavo in petjem naše himne obeležili dan državnosti.
Spada pod kulturo tudi kulinarika? Ne, sigurno ne. Naša kuharica Darinka je namreč zopet poskrbela, da si taborska hrana zasluži posebno poglavje, napisano z zlatimi črkami! :)
Naslednji sklop aktivnosti pa verjetno sodi nekam med kulturo in zabavo. Za tega so skozi cel teden skrbele tri vile – Vila Upornica, Vila Prepametna in Vila Prelepa. Te so ves čas pojavljale v našem taborskem življenju. Prvi večer so za naše nove udeležence pripravile krst, zadnji večer pa poroko za tiste, ki so želeli skočiti v planinski zakonski stan. Vmes smo prepevali ob kitari in se nekega večera celo pomerili na tekmovanju v jodlanju. Za sklop aktivnosti med zabavo in kulturo pa so udeleženci poskrbeli tudi sami, takoj ko so imeli kaj prostega časa. Na kulturo nismo pozabili niti na WC-ju, kjer nas je s tekočimi dogodki in pikrimi podrobnosti seznanjal WeCe Cajtng.
Če potegnemo črto, smo si kljub muhastemu vremenu naredili pester, zabaven in razgiban teden, ki bo sigurno ostal v lepem spominu, kot tisti pred desetimi leti.
Več lahko najdete v naši galeriji.
N. V.