Poletne turno kolesarske ture smo najprej začeli v domačih logih, na pobudo predsednika KS Gorica pri Slivnici, Janeza Palčnika. Pridružili smo se sklopu dogodkov ob praznovanju krajevnega praznika in hkrati 40. obletnice polnitve Slivniškega jezera. Teden kasneje, natančneje 2. julija, pa smo se podali na kondicijsko bolj zahtevno turo pod vrhove Košute. Fotografije so tukaj, več pa v podrobnem opisu spodaj.
Saša J. Foto: Petra G. in Ivan Š.
Domačo turo smo pričeli kje drugje kot na Ramni. Štirje kolesarji, ki jih žgoče sonce ni prestrašilo, smo se sredi dneva podali po novo urejeni turistično-rekreacijski poti na drugo stran jezera, nato pa nadaljevali namesto na vrh Tratne kar pod njo, mimo Ribiške koče in skozi gozd do jezu. Na drugi strani smo poiskali gozdno pot, ki nas je pripeljala do markacij poti S klopce na klopce in tam je bilo treba nekajkrat potisniti kolo, da smo bili poplačani z razgledi klopce na Gradišču. Tako smo si ogledali celotno jezero iz vseh perspektiv, zraven pa še nabrali gobe. Sledil je le še spust nazaj, kjer smo se udeležili proslave ob krajevnem prazniku.
Naslednjo soboto, ob malo bolj zgodnji uri, smo prav tako štirje kolesarji štartali iz Tržiča, skozi Dovžanovo sotesko in po dolini do Medvodja. Tam se je tura zares šele začela, vsaj kar se višinskih metrov tiče, čeprav jih je že do tja bilo vsaj 300. Makedamski vzpon smo si podaljšali do Dolgih njiv in potem od tam, po zasluženem počitku, pričeli prečenje najdaljšega slovenskega grebena Košute. Pot je precej zahtevna, saj se ves čas vzpenja in spušča, vmes pa smo prečili zelo snežišče. Trud je poplačan s prečudovitimi razgledi in okolico živo zelenih pašnikov na planini Pungart. Na planini Šija smo pojedli slastno kosilo v družbi še nekaj planincev in prijaznih oskrbnikov, sledilo je še malo spust in vzpona, dom na Kofcah smo pozdravili samo od daleč, nato pa je sledil atraktiven spust 1200 vm do Tržiča, ki je terjal tudi eno predrto zračnico. Strinjali smo se, da je bila to ena lepših tur.