Spet se je potrdil pregovor, da sreča spremlja pogumne in četica turnih kolesarjev je kljub kisli vremenski napovedi v soboto zjutraj zavrtela pedala izpred kolesarskega Ekohotela Koroš na Jamnici, ki je bil naše domovanje pretekli vikend.
Nekaj začetnih kilometrov do cerkvice sv. Urha na Strojni je bilo za ogrevanje navkreber, potem pa je šlo ves čas bolj ali manj navzdol. :) Vsake toliko so nam zastala pedala in razlegli so se vzdihi ob zelenih pogledih proti megleni Peci in Uršlji gori. Š e bolj pa je skupinico razveselilo oznanilo vodnice Saše, da je čas za malico. Po spustu skoraj do Raven smo se po cesti mošta počasi vračali nazaj, najprej mimo razgledišča nad Prevaljami pri Brinjevi gori, kjer so nas pričakale nam domače klopce. Seveda se jim nismo mogli upreti. Ob prijetnem klepetu je vzpon do turistične vasice Š entanel zelo hitro minil. Tam pa smo pod lipo s kavo in čokolado nabrali moči še za zadnje vzpone nazaj proti Jamnici. Nismo se mogli upreti, da ne bi preizkusili še vsaj ene »singlce « – enoslednice, po katerih slovi Jamnica pri Dixiju. Upravičeno, smo se strinjali v en glas!
Ni treba preveč omenjati, kako zelo sede večerja po 46 km in 1200 višinskih metrih … in kuharica Suzana, Dixijeva desna roka, nas je res razvajala s pristnimi domačimi dobrotami. Ideja o nočnem spustu se je nekako stopila med vsemi slano-sladkimi okusi. In hiteli smo sanjat drope, zavoje, koreninice …
Po okusnem zajtrku smo se v popolni bojni opremi podali na idilčne steze Singletrail parka Jamnica in uživali dol in gor med borovnicami, smrekami in pašniki. Nekaj prask in težav s spolzkimi koreninami je premagalo navdušenje in čisto uživanje. Pozno popoldne smo na že tradicionalnem počitku na lesenem stopnišču pred hotelom v en glas sklenili: še pridemo! Do takrat pa foto utrinki z letošnjega koroškega kolesarskega vikenda (foto: Teja, Tom, Ivan, Saša).