Tako se začne znana pesem Slavka Avsenika, in grem v nedeljo zjutraj. Avto zapustim na Lipi, grem po južni strani Smolnika in stopim še na njegov vrh. Se vrnem nazaj in mimo Jeseničnika na sedlo Slope. Po bukovem gozdu sledim markacijam ob poti, ki je bolj podobna vlaki. Iz gozda stopim na planino Nova poljana. Nadaljujem mimo Biba planine in takrat se spomnim, da je Menina zakrasnela planota. Bolj se približujem vrhu, bolj imam občutek, kot, da se pomlad preveša proti poletju. Lep dan, ogromno sprehajalcev “planincev”, sneg leži samo po vrtačah. Da je bil lep dan si s klikom poglejte tukaj.
Š est dni kasneje povsem druga pesem. Na prvi naš izlet v letošnjem letu, se skupaj odpravimo s planinci PD Š entjur. Že naVranskem pogledujem proti Lipi, megla se noče dvigovat, v Tušu pa posel cvete z prodajo dežnikov. Na Lipi se pripravimo in odpravimo proti Menini, spremlja nas megla in rahlo rosenje. Na Novi poljani nas pozdravi veter, o soncu lahko samo sanjamo. Koča je ob vikendih oskrbovana, zelo smo se razveselili topline doma. Tu smo se odpočili, posušili, okrepčali in načvekali s prijaznimi dežurci iz PD Gornji Grad. Ker pa ura hitro teče, smo se morali posloviti od topline doma in ponovno v dež in meglo. Čeprav je bil dan deževen, nam dobre volje in vztrajnosti ni pokvaril. Utrinke si poglejte tukaj.
S.U.