Spoznavanje kraškega podzemlja
V Sloveniji gradijo apnenci, v katerih najdemo največ kraških pojavov, 35 % ozemlja, še nadaljnjih 8 % pa zavzemajo dolomiti, v katerih ti pojavi prav tako niso redki. Slovenija je torej v precejšnji meri kraška dežela.
Med najbolj značilne in pogoste kraške pojave sodijo jame in brezna. V Sloveniji je trenutno registriranih okoli 10.200 kraških jam. Vsako leto je odkritih približno 100 novih.
Jame so zelo občutljive na človekove vplive. Zelo ranljive so tudi jamske živali.
Da bomo razumeli vplive našega načina življenja in nujnost spoštovanja podzemnega sveta, smo se tokrat odpravili odkrivat življenje v večni temi in bogato zgodovino najznamenitejše kraške jame na svetu.
Najprej smo obiskali Proteusovo jamo – Vivarij, kjer smo pod strokovnim vodstvom spoznali nastanek kraškega sveta in mnoge jamske živali: poleg slavnega »zmaja « oziroma človeške ribice še drobnovratnika, jamske kobilice, školjke, jamskega oslička
Postojnska jama je zibelka posebne veje biološke znanosti – speleobiologije. Za rojstni datum nove znanosti štejemo leto 1831, ko je Postojnčan Luka Čeč v Postojnski jami našel hroščka drobnovratnika (Leptodirus hochenwarti). Kmalu so raziskovalci odkrili in popisali desetine novih vrst živali, ki so razmeram v jami tako prilagojene, da zunaj nje ne morejo preživeti.
Raziskovalci ocenjujejo, da Postojnska jama nudi zavetje več kot 150 živalskim vrstam.
Najbolj znana je gotovo človeška ribica, ki je največja med jamskimi živalmi, saj v dolžino meri od 25 do 30 centimetrov. Hrani se z rakci, črvi, polži in drugimi vodnimi nevretenčarji. Živi do 100 let, brez hrane pa lahko vzdrži tudi več let.
V Sloveniji je človeška ribica z zakonom zavarovana živalska vrsta, od leta 1982 pa uvrščena na seznam redkih in ogroženih vrst.
Nadaljevali smo z jamskim trekingom skozi Postojnsko jamo.
Postojnska jama je ena najlepših in najbolj obiskanih turističnih znamenitosti v svetu in Evropi. Za turistični obisk je odprto 5,3 km jame. Nahaja se v bližini Postojne in je največji kraški jamski sistem v Sloveniji. Dolga je 20.570 m in njena največja globina je 115 m. Stalna temperatura jame se danes giblje med 8 in 10 stopinj Celzija. Jamo je ustvarila ponikalnica reka Pivka, ki iz Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z reko Rak v Planinski jami in priteče na plano kot reka Unica. Del postojnskega jamskega sistema so poleg Postojnske in Planinske jame še Črna jama, Otoška jama, Magdalena jama, Pivka jama …
Postojnsko jamo (dobrih 300 m) so si prvi obiskovalci ogledali že leta 1819.
Leta 1872 so bili postavljeni železniški tiri, po katerih so sprva jamski vodniki potiskali vozičke z obiskovalci, danes pa vlak poganjajo manjše električne lokomotive. 3,7 km dolga vožnja z vlakcem med kapniki v Postojnski jami je seveda za vse obiskovalce prav posebno nepozabno doživetje. Taka je tudi hoja skozi Partizanski rov, skozi katerega so leta 1944 partizanski diverzanti prišli pred vhod Postojnske jame, zažgali 12 vagonov goriva Nemcem in s tem preprečili napad proti zaveznikom.
Prišli smo do Črne jame in se dvignili na površje, kjer nas je čakala orientacijska naloga uspešnega povratka skozi kraški gozd in ob reki Pivki skozi Pivko jamo do koncertne dvorane v Postojnski jami.
Preden smo se odpravili na kosilo, smo si ogledali še kratek poučen film o kraškem svetu in živopisano razstavo zbirke 7000 dnevnih in nočnih metuljev z vsega sveta.
Na poti domov smo se ustavili še v Ljubljani in se sprehodili do njenih znamenitostih po praznično okrašenih ulicah.
Nekaj utrinkov z izleta si lahko ogledate v naši fotogaleriji.
Renata Mastnak