Za nami je še en vikend, ki smo ga izkoristili za krajši oddih in sprehod v naravo. Mi smo se tokrat podali na Gorenjsko in obiskali Kriško goro.
S svojimi ne ravno skromnimi 1715 m še ravno spada med gore, ki so primerne tudi za kakšen lep nedeljski izlet ali hiter vzpon, če je le vreme ta pravo in je pot temu primerna.
Za izhodišče smo si izbrali Zavetišče v Gozdu. Po jutranji kavici in obvezni rezervaciji domačih kremšnit smo se napotili v smeri Tolstega vrha. Z nami na pot sta se podala tudi lokalna vodnika iz PD Križe Robi in Ludvik, ki sta opozorila na bližnje in oddaljene vrhove in iz prve roke povedala mnogo zanimivih stvari o Kriški gori in njeni okolici s sočnimi gorenjskimi besedami kot gojzd, boršt, gmajna …
Vreme je spodaj še kar obetalo, vendar smo v višjih legah kar kmalu naleteli na meglo in veter, ki jo je spremljal, dokler se pri spustu zopet nismo spustili pod to megleno kapo. Po kratkem postanku na vrhu Tolstega vrha smo se spustili naprej proti Koči na Kriški gori. Tu smo se pošteno podložili in pogreli, tako da se nam je kar tožilo zapustiti toplo zavetje koče, ki je bila polna skoraj do zadnjega kotička. Ljudje prihajajo iz različnih koncev, vsak pa si izbere dolžino in zahtevnost poti, ki mu najbolj ustreza.
Nazaj proti Zvetišču v Gozdu smo se spustili po strmi poti čez Š pičevo goro, za kar smo porabili dobro uro in četrt. V koči pa so nas že čakale sveže kremšnite. Da so res odlične, mi lahko verjamete na besedo. Š e bolje pa bo, da se prepričate kar sami, da boste vedeli, zakaj imajo tukaj toliko obiskovalcev, ki se vedno znova vračajo.
Nekaj utrinkov s te ture si lahko ogledate v naši slikovni galeriji.
S. B.