Začetek aprila smo se podali odkrivat nam manj znani del Slovenije – Rakov Š kocjan, Cerkniško jezero in Slivnico. Čeprav napoved ni bila najboljša, se nas je zbralo 30 planincev, ki nima tega ni bilo mar. In imeli smo prav. Že na Trojanah nas je obžarilo sonce, ki se nas je držalo pretežni del izleta. Vmes pa smo za popestritev doživeli še oblake, dež, sodro in sneg …
Po notranjskih naravnih “specialitetah” nas je vodil Polde Mišič, športni pedagog, zaposlen v CŠ OD Rakov Š kocjan, sicer pa zagnan prostovoljec v turističnem društvu na Blokah. Tako nam je postregel s številnimi podatki, ki bi jih še ob tako temeljiti pripravi na turo ne mogli izvedeti.
Najprej smo si ogledali ruševine cerkvice sv. Kancijana, svetnika, za katerega so ljudje verjeli, da jih bo varoval pred vodo, po njem je kraj dobil tudi ime: Š kocjan. Naravoslovno učna pot nas je vodila do Velika naravnega mostu, potem pa ob reki Rak do Mosta želja, preko njega pa do ruševin žage, izvira reke Rak in Malega naravnega mostu. Slednjega smo si gledali tudi od spodaj navzgor, še prej pa si ogledali Zmajevo jamo.
Sledila je vožnja ob Cerkniškem jezeru nad požiralniki Velika Karlovica, Mala Karlovica, Svinjska jama, pod Ušivo loko mimo otoka Gorica/Goričica čez nasip do vasi Dolenje Jezero, kjer smo si ogledali maketo Cerkniškega jezera, ob kateri nam je vodnik tudi predstavil presihanje tega jezera, legendo o nastanku Cerkniškega jezera ter še mnogokateri podatek.
Š ele ob 14. uri smo se podali na Slivnico. Po poldrugi uri hoje smo bili na vrhu. Gostilna pod vrhom je bila odprta, in ker je bilo tako sončno prijetno, smo počitek podaljšali, a 15 minut podaljška nam je hodilo napoto ravno na koncu, ko nas je dobila krajša ploha. Tudi navzdol smo hodili poldrugo uro, spustili smo se do Grahovega. Nazadnje pa smo si privoščili še gobovo juho na turistični kmetiji Logar v Žerovnici (najfirbčnejši vas na svetu, kot nam je informacijo predal naš vodnik Polde).
Preživeli smo čudovit dan in še dolgo pot nazaj smo si popevali Slovenija, od kod lepote tvoje.